Pogosta vprašanja

• Za katere prostore je primernejši suhi estrih?

  Suhi estrih je primernejši za montiranje na stare lesene stropnike oziroma pri kakršnihkoli vrstah sanacije, saj imajo precej nižjo težo kot mokri estrihi. Načeloma se lahko uporablja v kateremkoli prostoru, a če ga nameravamo položiti v kuhinji ali kopalnici, ga moramo pred polaganjem talnih oblog dodatno zaščititi, da bo vodoodporen.

• Za katere prostore je primernejši mokri estrih?

  Mokri estrihi se priporočajo za prostore večjih površin in za prostore, v katerih nameravate montirati talno gretje, saj dobro prevajajo toploto. Ker je vodoodporen, je bolj kot suhi estrih primeren za polaganje v kuhinji in kopalnici.

• Kako dolgo traja sušenje mokrega estriha?

  Moker estrih se suši tudi več tednov, lahko več kot en mesec.

• Kaj je prednost samorazlivnega estriha?

  Samorazlivni estrih je lahko zaradi svoje elastičnosti 20% tanjši kot navadni estrih. Posebej je priporočljiv, če boste položili talno gretje, saj bo zaradi enakomerne porazdeljenosti poskrbel za največji toplotni izkoristek. Samorazlivni estrih se s cevmi razlije po prostoru in je v 24 urah je že pohoden, popolnoma se posuši v treh do štirih tednih.

• Kako zmanjšamo možnost pokanja estriha?

  Možnost pokanja zmanjšamo z armiranjem estriha, ki bo zagotovilo primerno natezno trdnost estriha. Dodatno bodo možnost pokanja zmanjšala kovinska in polipropilenska vlakna, ki jih vmešate v mešanico estriha. Za zagotavljanje trdnosti in kompaktnosti estriha je nujno tudi, da se estrih primerno suši.

• Kaj so prednosti in slabosti ročnega oziroma strojnega ometa?

  Strojno ometanje je lažje, hitrejše in manj zahtevno od ročno ometanja. Pri ometavanju večjih površin je uporaba strojnega ometa cenejša, pri manjšem obsegu pa je priprava tehnologije stroškovno neučinkovita, zato je razlika v ceni manjša. Kvaliteta ometa pa je sicer kot od načina nanašanja ometa odvisna od mojstra, ki stene ometava.

• Kateri ometi so primerni za prostore z visoko vlažnostjo?

  Za prostore s povečano vlažnostjo priporočamo apnene in/ali cementne omete. Za posebej vlažne prostore priporočamo sanacijske omete z visoko poroznostjo in paropropustnostjo, ki celo razvlažujejo z vlago prepojene zidove. Tudi ti so narejeni na apno-cementni osnovi. Najmanj odporni na vlago so mavčni ometi.

• Kateri omet omogoča najboljšo toplotno izolacijo?

  Najboljšo toplotno izolacijo nudijo toplotnoizolacijski ometi, saj jim lahko primešamo tudi nekatere druge izolativne substance, kot je na primer glinopor. Toplotnoizolacijski ometi so primerni tako za notranje kot zunanje površine.

• Čemu je namenjen epoksi premaz?

  Epoksi namaz je namenjen zaščiti betonske, magnezitne in cementne podlage, po navadi take, ki prenaša visoke obremenitve. Nanesemo ga lahko tudi na navpične površine oziroma stene. Odporen je na vlago, pritisk in umazanijo. Tla, ki so premazana z epoksi premazom, je zelo lahko vzdrževati.

• Na kaj moram biti pozoren pri izbiri epoksi tlaka?

  Kakšen epoksi tlak je najboljši za vas, je odvisno od tega, kakšne obremenitve bo prenašala vaša podlaga in od temperature v prostoru. Za notranje prostore, ki so manj obremenjeni, je najbolj primeren epoksi samorazlivni tlak.

• Ali so epoksi tlaki primerni tako za notranje kot za zunanje površine?

  Epoksi tlaki so primerni samo za notranje prostore. Za zaščito zunanjih površin se uporabljajo poliuretanski tlaki, ki so bolj fleksibilni, UV obstojni in so bolj odporni na temperaturne spremembe.

• Kakšna je razlika med epoksi in poliuretanskimi tlaki?

  Včasih se za obe različici finalnih tlakov uporablja poimenovanje "epoksi tlak," a vendar obstajajo med njima pomembne razlike. Poliuretanski tlak je bolj fleksibilen, UV obstojen (tako epoksi kot poliuretanski tlak sta UV odporna, a le poliuretanski bo obdržal prvoten izgled tudi po tem, ko bo izpostavljen UV žarkom) in bolj odporen na temperaturne spremembe. Zaradi teh lastnosti poliuretanski tlak uporabljamo predvsem za zaščito zunanjih površin.

• Kako debeli morajo biti epoksi premazi?

  Epoksi premazi so zelo tanki, občičajno merijo okoli 1 mm, tlaki, ki bodo prenašali zelo visoke obremenitve, pa so lahko debeli tudi cca 1 cm.