Reviziji včasih rečemo tudi revidiranje, in obratno. Poimenovanje ni povsem napačno, vendar med izrazoma obstaja razlika.
Revizija: posamezen posel revidiranja pri določeni organizaciji, katerega namen je ugotoviti in potrditi točnost, ustreznost in skladnost informacij, ki jih predmet revidiranja vsebuje.
Revidiranje: postopek, kjer pooblaščeni revizorji zbirajo, oblikujejo in vrednotijo dokaze o podanih trditvah, ki so zbrani v računovodskih izkazih ali drugih predmetih revidiranja.
Zahtevaj brezplačne ponudbe za revizijoKaj je namen revizije?
Ne glede na to, kaj je predmet revidiranja, je cilj revizije v tem, da se predstavijo dejanski in verodostojni podatki o poslovnih rezultatih podjetja, ki temeljijo na slovenskih računovodskih standardih, zakonodaji in temeljnih revizijskih načelih. Revizija potrjuje, da se je na ugotovljene točne in popolne informacije mogoče povsem zanesti. S tem se poveča tudi stopnja zaupanja uporabnikov v zbrane dokaze.
Revizija potrdi, da so podatki o poslovnih rezultatih podjetja verodostojni.
Revizijska presoja/sklep
Revizor sestavi poročilo oziroma revizijsko mnenje, ki vsebuje vse ugotovitve revidiranja ter tudi predloge za izboljšanje poslovanja ter odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na finančno računovodskem področju.
Katere organizacije so zakonsko zavezane k revidiranju?
Družbe, ki so zavezane k reviziji, morajo v posameznem letu revidirati računovodske izkaze. To so:
- Srednje in velike organizacije glede na določbe ZGD-1. Velja, da v dveh zaporednih poslovnih letih presegajo vsaj dva od naslednjih kriterijev: povprečno število zaposlenih presega število 50, čisti prihodki od prodaje presegajo 8 milijonov evrov, in vrednost aktive presega 4 milijone evrov.
- Druge organizacije glede na določbe drugih predpisov, na primer ZZRZI.
Kdo opravlja revizijo?
Revizijo opravljajo pooblaščeni revizorji. Imeti morajo dovoljenje za delo, pri čemer morajo izpolnjevati vse zahteve iz Zakona o revidiranju. Običajno so zaposleni v revizijskih družbah, lahko pa tudi v večjih računovodskih servisih.
Revizorji so neodvisni strokovnjaki, brez povezav s podjetjem, ki ga revidirajo.
Pomembno je, da so to neodvisni strokovnjaki, ki niso na noben način povezani s podjetjem, kjer opravljajo revizijo. Njihovo delo preverja tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, zato da se zagotovi popolna neodvisnost in posledično točnost in poštenost revidiranih podatkov.
Kakšen je postopek revizije?
Postopek revidiranja je sestavljen iz več faz oziroma korakov.
- Spoznavanje poslovanja in panožnih značilnosti naročnika (preučitev poslovnega in tržnega okolja).
- Priprava revizijske strategije in opredelitev ciljev revidiranja (revizijski načrt in ocena ključnih revizijskih tveganj).
- Revizijski postopki za zbiranje in analiziranje zadostnih in zadovoljivih dokaznih gradiv.
- Izdaja revizorjevega poročila (oblikovanje mnenja s predlogi za izboljšave).
Revizijski postopki zbiranja podatkov: revizor pridobi ustrezne revizijske dokaze in podatke na podlagi poizvedovanja, analitičnega pregledovanja, opazovanja, izračunavanja in potrjevanja stanj. Pri tem uporablja različne vire in postopke dokumentiranja. V primeru nejasnosti tudi izpraša osebje v podjetju.
Revidiranje na podlagi zakonodajnih predpisov: revizor se pri svojem delu opira na različno zakonodajo in predpise, kot je Zakon o revidiranju, Mednarodni standardi revidiranja, obvladovanja kakovosti, poslov preiskovanja, poslov dajanja zagotovil in sorodnih storitev. Pri tem spoštuje tudi Kodeks etike za računovodske strokovnjake ter zunanje revizorje.
Lokacija storitve: revizija se lahko izvaja v poslovnih prostorih naročnika ali na daljavo preko elektronske komunikacije.
Katere vrste revizij poznamo?
Revizorji opravljajo različne storitve znotraj revizije. Različni tipi revizij se med seboj razlikujejo po namenu, načinu dela, zakonskih podlagah in predmetih revidiranja. Poznamo naslednje vrste revizij:
- revizija računovodskih izkazov
- notranja revizija
- zunanja revizija
- ostale vrste revizij
Revizija računovodskih izkazov
Komu je namenjena revizija računovodskih izkazov?
Revidiranje računovodskih izkazov običajno naročajo podjetja na lastno željo ali na zahtevo družbenikov, bank in dobaviteljev, ki želijo pridobiti neodvisno mnenje o računovodskih izkazih ter zmanjšati tveganja za pripravljene računovodske izkaze (npr. da se odkrijejo napake ali prevare).
Kaj je predmet revidiranja pri reviziji računovodskih izkazov?
Preverjajo, ocenjujejo in vrednotijo se računovodski izkazi (konsolidirani in posamični računovodski izkazi, skupaj z letnimi poročili) in druge informacije (npr. podatki in metode, ki so bili uporabljeni za izdelavo izkazov). Pomembno je, da revizor preuči in razume panogo oz. dejavnost podjetja.
Kaj je cilj revizije računovodskih izkazov?
Strokovno mnenje revizorja, pripravljeno v okvirjih računovodskega poročanja, daje vpogled v to, ali računovodski izkazi podajajo resničen in pošten prikaz poslovnih dogodkov, finančnega stanja in poslovnega izida. Revizor poda zagotovilo, da celota računovodskih izkazov ne vsebuje pomembno napačnih navedb.
Notranja revizija
Komu je namenjena notranja revizija?
Notranjo revizijo običajno naročajo uporabniki znotraj gospodarskih družb, ki želijo obvladovati finančna in poslovna tveganja, optimizirati poslovne procese in vire ter učinkoviteje dosegati strateške in operativne cilje podjetja.
Kaj je predmet revidiranja pri notranji reviziji?
Revizor preiskuje, vrednoti in spremlja ureditve računovodenja in notranjega kontroliranja. Obstajajo tri različne vrste notranje revizije, kot je finančna revizija, revizija skladnosti s predpisi in operativna revizija. Ne gre za mnenje o pravilnosti računovodskih izkazov, ampak se ugotavlja stabilnost delovanja poslovnega sistema.
Kaj je cilj notranje revizije?
Notranja revizija je usmerjena v dajanje zagotovil in svetovalne storitve glede uspešnosti poslovanja na posameznih področjih, saj obravnava ključna tveganja pri različnih procesih in vrednoti uspešnost delovanja sistema notranjih kontrol (odkrivanje in preprečevanje pomanjkljivost v notranjem kontroliranju).
Izredna revizija
Komu je namenjena izredna revizija?
Izredna revizija je določena z Zakonom o gospodarskih družbah. Sprožijo jo delničarji kapitalske družbe na podlagi domnev o nepravilnostih in nepopolnostih posameznih postavk v letnih poročilih in računovodskih izkazih. Izrednega revizorja imenuje sodišče.
Kaj je predmet revidiranja pri izredni reviziji?
Revizor pregleduje in vrednoti posamezne postavke v računovodskih izkazih (sprejeta letna poročila in priloge računovodskih izkazov) z namenom ugotavljanja, ali so določene postavke v izkazih ovrednotene v nižji oziroma višji vrednosti, kot vi morale biti.
Kaj je cilj izredne revizije?
Izredni revizor pripravi poročilo ter ga predloži sodišču, poslovodstvu in nadzornemu svetu družbe, ki poročilo obravnava na skupščini delničarjev. Cilj revizije je v ugotavljanju, ali so postavke sredstev podcenjene, ali pa so postavke obveznosti do virov sredstev izkazane v višji vrednosti od tiste, ki bi morala biti ovrednotena v skladu z zakonom.
Ostale vrste revizij
Obstajajo tudi druge vrste revizij, katerih namen in cilji so nekoliko bolj specifični:
- revizije v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije
- ustanovitvene revizije
- revizije ob statusnih spremembah podjetja
- revizije namenske porabe sredstev
- preizkušanje računovodskih izkazov
- revizije poslovanja
- revizije stvarnih vložkov
- revizije obveznosti
Komu je namenjeno revidiranje?
Revidiranje je namenjeno:
- zunanjim investitorjem za neodvisno kontrolo poslovanja
- notranjim uporabnikom oziroma lastnikom podjetij za neodvisno kontrolo poslovanja
- organizacijam, ki so zakonsko obvezne k reviziji
Koliko stane revizija?
Natančno ceno za revizijo je težko vnaprej določiti, saj je le-ta odvisna od številnih dejavnikov:
- izkušenost revizorja (kakovost opravljenega dela)
- vrsta poročil o revidiranju
- stopnja tveganja in odgovornosti v navezavi s storitvijo
- velikost organizacije in kompleksnost/obseg poslovanja (specifičnost panoge)
- odzivni čas revizorja
- stroški, davki in druge dajatve, ki nastanejo pri izvedbi storitve
Revizijske družbe zaračunavajo svoje storitve glede na svetovalno uro in ne na projekt. Cene so določene individualno, pomembno pa je, da se z izvajalcem vnaprej dogovorite o ceni (stalna ali spremenljiva vrednost). Preverite cene računovodskih storitev.
